»Vem, da se marsikdo sprašuje, ali potrebujem masko, ko smo sami. Dejstvo je, da ko govorimo ali smo športno dejavni, okoli nas nastajajo oblaki kapljic. V tem aerosolu je tudi virus. To ostane v zraku in na površinah. Če ne želimo teh kapljic deliti z drugimi v prostoru, je smiselno, da nosimo maske.«

»Ne nosim maske, ko nisem v bolnišnici, jo bom pa, ko bom odšla v trgovino.«

»Več kot polovica vaj je potekala prek ZOOM-a oziroma spleta, ko pa smo stopili na oder, smo morali nositi maske.«

»Bolnišnično okolje bistveno manj sterilno kot zunanje, v katerem z nami sobivajo številni mikroorganizmi, je pa njihova nevarnost bistveno manjša kot v bolnišničnem okolju.«

»Če že moramo (okuženi, op. a.) iti v službo, je pa prav, če smo na delovnem mestu v stiku z drugimi ljudmi, da uporabljamo masko.«

»Otroci od sedmega razreda dalje nosijo maske takrat, ko prehajajo po šolah, ko so v mešanih skupinah in če so v svoji skupini samo takrat, ko v prostorih ni mogoče zagotavljati najmanj metra in pol razdalje.«

»Vsi bodo morali ves čas nositi zaščitne maske, ki doslej v oddelku niso bile obvezne. Vendar pri športni vzgoji zaradi intenzivnega dihanja in manjše vidljivosti to predstavlja velik problem.«

»Zunaj, poglejte, lep sončen dan, če vzdržujemo razdaljo, če si zdaj, ko je toliko ljudi, damo masko, je nevarnost popolnoma minimalizirana.«

»Mislim, da tega ne bom počel. Preprosto se ne vidim v maski, medtem ko sprejemam predsednike, premierje, diktatorje, kralje, kraljice.«